Človeška zgodovina je prepolna zločinov, ki so jih zaradi koristoljubja, prevzetnosti in neumnosti načrtovali, organizirali in zgrešili ljudje. Kar nekajkrat so bili na robu uničenja ali izginotja tudi celi narodi. Na lestvici največjih zločinov te vrste, ki jih poznamo tudi pod imenom zločini proti človeštvu, je poskus uničenja judovskega naroda, zločin, ki se je skoraj pred osmimi desetletji v človeško zgodovino vpisal pod imenom holokavst.
Judje so se na ozemlju današnje Slovenije začeli priseljevati med nastajanjem prvih naselij in mest. Prvi podatek o ljubljanski sinagogi sega v 13. stoletje. Največja in najvplivnejša srednjeveška skupnost na slovenskem ozemlju pa je nastala v Mariboru.
Dan spomina na holokavst je namreč obletnica osvoboditve taborišča Auschwitz, je tudi dan spomina na vse žrtve nacističnih in fašističnih koncentracijskih taborišč. Dan je predvsem opomin, da se kaj takega ne sme nikoli več ponoviti.
Čeprav smo Slovenci maloštevilen narod, je bilo pod nacifašizmom približno 219.000 (številke so različne v različnih virih) Slovencev izseljenih, pregnanih, v vojnem ujetništvu, na prisilnem delu, v okupatorskih zaporih in koncentracijskih taboriščih (več kot 63.000 jih je v času 2. svetovne vojne končalo v 11 taboriščih in njihovih podružnicah, kar 12.000 pa se jih ni nikoli vrnilo domov).
V spomin na zgodovinski čas in omenjene dogodke je bila na naši šoli v ponedeljek, 21. 1. 2019, postavljena razstava Muzeja novejše zgodovine, SLOVENCI V NEMŠKIH KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH. Na odprtju je avtorica razstave dr. Monika Kokalj Kočevar učencem 8. in 9. razreda predstavila čas, ki ga razstava opisuje.
Tema razstave je predstavljena na devetih tematskih panojih in sicer: ustanavljanje taborišč, matična in zunanja taborišča, razvrščanje koncentracijskih taborišč, število Slovencev v koncentracijskih taboriščih, sprejem in registracija, umrli, osvoboditev, vračanje in repatriacijske baze.
Rdeča nit razstave so žepne ure, ki so jih odvzeli pripornikom ob prihodu v taborišče. Ure so se ustavile ob različnem času. Nepremične kazalke kažejo čas v vojni, čas trpljenja, čas smrti in čas odhoda domov. Velikokrat se njihovi lastniki niso vrnili, ampak so prišle v domovino samo ure.
Razstavo si je možno ogledati do 13. februarja 2019.
Vabljeni vsi, ki vas to zgodovinsko obdobje zanima. Ogled in vodenje (potrebno predhodno dogovoriti) po razstavi je brezplačno.
Vesna Žinko, prof.
