»Kdor molči, desetim odgovori,« pravi star pregovor in učitelji OŠ Šmarjeta smo vse leto molčali. Trudili smo se, da naši učenci ne bi bili obremenjeni z zgodbo o dogajanju v naši ustanovi, ki se je v tem času prosto in nekontrolirano kotalila po šmarješki dolini kot snežna kepa po hribu in postajala vse večja in večja, dokler ni ubrala povsem svoje poti … a mi smo še vedno molčali. Seveda, saj smo zaupali, da številni pristojni organi, ki so se v zgodbo vključili že povsem na začetku, dostojno opravljajo svoje delo in da nam bodo ob začetnem šoku v pomoč pri reševanju primera. Vsak po svojih močeh smo se trudili, kot nam nalaga tudi zakon, zaščititi žrtev, ob zavedanju, da pred govoricami, žal, nihče ni povsem varen. Trudili smo se, da učenci ne bi bili obremenjeni z dogajanjem na šoli, čeprav smo od njih dobili veliko vprašanj, na katera dostikrat tudi sami nismo znali odgovoriti. Verjeli smo, da bomo v obdobju nekaj mesecev le dočakali epilog zgodbe, a tega kar ni bilo. Čeprav so po šoli od začetka šolskega leta hodili razni inšpektorji, kriminalisti, svetovalci in preverjali delo vodstva šole, učiteljev, pisali poročila in podajali mnenja, smo mi še vedno molčali. Tudi ko so s strani Zavoda za šolstvo prišle potrditve, da pouk poteka v skladu s smernicami, tega nismo izpostavljali in čeprav so številni nadzori časovno in drugače močno obremenjevali našo ravnateljico in nekatere strokovne delavce šole, učitelji nikoli nismo dobili občutka, da je delo kakorkoli okrnjeno in da ravnateljica za nas nima časa ali da se posveča čemu drugemu kot dobrobiti ustanove, zaposlenim, predvsem pa učencem. Žal sta se v tem času jeza in razočaranje pri nekaterih kopičila in dosegla neslutene razsežnosti in tudi zato je bila naša šola v tem šolskem letu deležna prenekaterih, večinoma anonimnih, prijav t. i. zaskrbljenih staršev, po našem mnenju neprimernih obtožb o delovanju, o ravnanju posameznih delavcev šole in drugih napadov. Čeprav je naša ravnateljica v začetku to stoično prenašala in se trudila, da nas s prijavami ni pretirano obremenjevala, so se posledice vsega naštetega kmalu začele kazati tudi v celotnem kolektivu, saj smo bili v teh prijavah velikokrat, kar tako čez palec, omenjeni tudi ostali delavci šole. Z zadnjim neposrednim napadom preko lokalnega medija pa se je zgodilo, kar se v demokratični družbi nikoli ne bi smelo zgoditi. Nekateri posamezniki, ki s celotno zgodbo nimajo kaj dosti skupnega, so se postavili nad zakon in, ker drugače niso znali, z neprimernim poročanjem očrnili ugled vseh strokovnih delavcev naše šole. Odzvali smo se na očitke in med nami z anonimnim glasovanjem ponovno preverili podporo tako svetu šole kot ravnateljici. Ugotovili smo, da oba uživata našo podporo. Na tem mestu pa bi se učitelji radi zahvalili tudi vam, staršem naših učencev, ki ste skupaj z nami prebrodili to leto in se vzdržali posrednih ali neposrednih napadov na naše delo. V upanju, da boste tudi v prihodnje težave, do katerih pri delu z otroki neizbežno prihaja, reševali v soglasju z nami, vas lepo pozdravljamo.
Skupina učiteljev OŠ Šmarjeta
